Predsednica obiskala psihiatrično kliniko, potem ko je nanjo padel "en črn madež"

Kot je Pirc Musar dejala v izjavi za javnost po obisku klinike, je izvedela veliko o tem, kaj so na kliniki storili glede na pretekle "slabe dogodke in izkušnje". Direktor klinike Damijan Perne, ki je štiriletni mandat na čelu ustanove začel avgusta in na tej funkciji nasledil Bojana Zalarja, ji je zagotovil, da notranji nadzor deluje, da se zaposlene izobražuje, da je klima med zaposlenimi mnogo boljša, kot je bila, je predsednica še dejala v izjavi za medije. Izrazila je prepričanje, da slovenska stroka spremlja dobre prakse po svetu, in povedala, da je vesela, da jih vpeljujejo tudi v slovenski prostor.

Perne je poudaril, da si želijo iti v korak s stroko, kakršna je v razvitih deželah. "Mislim, da smo ob boku evropske skupnosti, da se držimo vseh načel stroke in kriterijev dobrega dela," je dejal. Po njegovih besedah se trudijo tudi, da tudi stigma, "kolikor je je še ostalo", izgine, zato da odprto govorijo o problemih. Velikokrat imajo ljudje pod vtisi te stigme strah pred psihiatrijo, toda "tudi ankete zadovoljstva med pacienti kažejo, da so ti v veliki večini zelo zadovoljni z našo obravnavo in hvaležni," je dejal Perne.

Sistemski nadzor in ukrepi, ki niso bili izvedeni v roku

Spomnimo, da smo pred dvema letoma in pol na N1 objavili prva pričevanja o nasilju nad pacienti na tej kliniki, temu članku pa je pozneje sledilo še več razkritij. Več sogovornikov je povedalo, da so bili žrtve nasilja ali priče nasilju, ki naj bi ga nad pacienti izvajali nekateri zaposleni. Klinika je očitke ves čas kategorično zanikala.

Po naših objavah je ministrstvo za zdravje uvedlo sistemski nadzor nad kliniko, ki je pokazal številne nepravilnosti. Komisija za sistemski nadzor je v poročilu med drugim zapisala, da se je nasilje dogajalo, zaposleni pa naj bi celo uporabljali blazino za "umirjanje" pacientov. Pred več kot letom dni je ministrstvo izdalo odločbo z več ukrepi, ki bi jih klinika morala uresničiti v roku enega oziroma štirih mesecev, a se to ni zgodilo.

Ko smo pred nekaj tedni na ministrstvu preverjali, ali so bili ukrepi po enem letu vendarle izvedeni, so nam sporočili, da so novo vodstvo pozvali, da do 30. 9. 2025 posreduje poročilo o izvedenih ukrepih. Prejeli so ga 2. oktobra, so še navedli. Na naša vprašanja o tem, ali so bili ukrepi ustrezno izvedeni, so nam v začetku oktobra odgovorili, da bodo "zaradi obsežnosti prejete dokumentacije odgovore na zastavljena vprašanja podali po njeni temeljiti preučitvi". Odgovorov še nismo prejeli.

"En črn madež padel na kliniko"

Pirc Musar je po današnjem obisku klinike pojasnila, da si jo je želela obiskati in se pogovoriti z vodstvom "po tistem, ko je en črn madež padel na psihiatrično kliniko". Ob tem je ocenila, da je ustanova vredna zaupanja.

Perne je zatrdil, da so že pred nastopom njegovega mandata vse primere, ki so bili medijsko izpostavljeni, prijavili na policijo in da v nobenem primeru ni bilo ugotovljenih nikakršnih kršitev.

"Se pa zavedamo, da moramo pri svojem delu včasih uporabiti tudi metode, ki v tistem trenutku pacientom niso po volji, se jih bojijo ali jih spravljajo celo v stisko. Ko je namreč neka motnja v tako akutni fazi, da človek ogroža sebe ali okolico, ga je seveda treba v tem na neki način omejiti," je rekel. Ob tem je poudaril, da za omejevanje gibanja veljajo strogi protokoli, to, kakšen ukrep je potreben, pa odloči zdravnik. Na N1 sicer ob razkritjih pričevanj nismo problematizirali prisilnih hospitalizacij, ampak fizično nasilje, o katerem so poročali pacienti in drugi.

Na mizi novi projekti

Perne je sicer po današnjem srečanju s predsednico med drugim še dejal, da že potekajo pogovori o ustanovitvi geriatrične klinike, kar je Pirc Musar podprla. "Kot predsednica republike seveda podpiram geriatrično kliniko, izjemno pomembno je, da bi Slovenija takšno kliniko, takšno bolnišnico dobila. Načrti so že pripravljeni, upam, da bo država imela posluh za to," je dejala Pirc Musar.

Pohvalila je tudi posebni oddelek za mamice po porodu, ki jim bo klinika omogočila bivanje skupaj z otroki. Kot je pojasnil Perne, bo ta oddelek začel delovati v decembru. Po njegovih pričakovanjih se bo postopoma vse več mam odločalo za pomoč. Meni, da to ne bodo samo mame s poporodno depresijo ali poporodno psihozo, pač pa tudi tiste, ki imajo težave s hudimi tesnobami po porodu ali s kompulzivno-obsesivno motnjo, pa se zdaj niso odločale za bolnišnico, ampak so bile raje skupaj doma z otrokom.

Mentalno zdravje naroda

Po besedah Pirc Musar so se na današnjem obisku največ časa pogovarjali o "mentalnem zdravju naroda". Povedala je, da jo skrbi porast uporabe sintetičnih drog in nižanje starosti uporabnikov, opozorili pa so jo tudi na prelahkotno gledanje na uporabo marihuane. "Kot zdravniki tu zelo dobro vedo, tudi trava povzroča zasvojenost," je dejala.

Perne je namreč odvisnost od drog označil za pereč problem, saj da je na tržišču vse več drog, tudi njihove cene so močno padle, uporabljati jih začenjajo vse mlajši ljudje, tudi otroci. "Temu primerno se spreminja tudi struktura ljudi, ki prihajajo po pomoč v bolnišnico," je pojasnil Perne.

Poudaril je, da otrok ali mladostnik še ni zrela oseba in je v tem obdobju veliko bolj hraber pri poizkušanju marsičesa. V zvezi s kanabisom pa je izpostavil, da je delež kanabinoida v eni dozi v primerjavi s preteklostjo močno narasel in da je zato bolj nevaren. Povzroči lahko, da se sproži prva epizoda psihotične motnje, je pojasnil. Dodal je, da se vsakodnevno srečujejo s posledicami kanabisa, ki je po mnenju pristašev njegove legalizacije nenevaren.